Obnovitvena rehabilitacija otrok in mladostnikov
Prihod otrok na Debeli Rtič
Spoštovani starši!
Sporočamo vam, da smo uspešno prispeli na Debeli Rtič. Več informacij o dogajanju na letovanju sledi v večernih urah.
1. DAN
Rehabilitacijsko letovanje otrok s celiakijo, ki ga organizira Slovensko društvo za celiakijo se letos odvaja v času od 7. do 17. avgusta pod pedagoškim vodstvom Maje Piskernik. Pod njenim vodstvom meša barve 11 voditeljev, pomočnica in športni animator. Gre za doživetje poučnih, športnih in zabavnih elementov doživljajske pedagogike.
Naše potovanje se je pričelo v nedeljskih jutranjih urah, ko smo se odpravili iz Maribora proti Celju in Ljubljani. Pot nas je vodila na Debeli Rtič kjer nas je ob prihodu pričakalo kosilo. Po ogledu sob in razdelitvi postelj smo razpakirali kovčke in se spoznali preko spoznavnih igric. Ogledali smo si bazen. Po popoldanskem kopanju smo kopalke zamenjali za “fensi” oblačila ter se udeležili tekmovanja za Mistra in Miss Debelega Rtiča. Po pravi modni pisti so se sprehodila dekleta in fantje, komisija pa jee podelila naslov Mistra in Miss 2016 po zelo težki odločitvi. Obljubili smo si, da se bomo na dopustu zabavali, nekaj novega naučili ter spoznali prijatelje.
In obljubo bomo držali.
2. DAN
Po napornem prvem dnevu in razpakiranih kovčkih smo se lahko končno sprostili, naspali in naklepetali. V novi dan sta nas popeljala jutranja telovadba in okusen zajtrk. Po zajtrku so se mlajši udeležili predavanja na temo celiakije, kjer smo pridobili nove informacije in skozi pogovor spoznali, da lahko kljub omejitvam pri prehrani, uživamo zdrave in okusne obroke. Udeleženci predavanja smo se strinjali, da najboljše obroke, še vedno pripravijo mame. Starejši so se v tem času osvežili v bazenu in v morju. Po novih informacijah in dogodivščinah smo že izmučeni komaj čakali kosilo in popoldanski počitek ter ustvarjalne delavnice, ki so jih pripravili voditelji. Tako smo se pred popoldanskim kopanjem umetniško izrazili na različnih področjih: barvali lesene izdelke, izdelovali nakit za naše najljubše, pripravljali maske za večerni ples, ustvarjali z Dass maso ter porisali tekstil z morskimi motivi.
Po delavnicah smo se odpravili na bazen in na plažo, kjer smo v prijetni družbi prijateljev preživeli popoldanske ure, starejši pa so svojo energijo porabili na košarkoškem igrišču. Po večerji je sledil najzabavnejši del dneva; in sicer priprave na ples v maskah. Maske, ki smo si jih pripravili so se posušile, nekateri so si porisali obraz, se prikupno oblekli, spletli kitke ter se odpravili na Gala ples mask Debelega rtiča. Na plesu smo se srečali vsi: Pika Nogavička, hišne živali, Harry Potter kot tudi zombiji, skratka vsi željni zabave in plesa. V maskah niso uživali le najmlajši temveč marsikateri večji otroci. Zaplesali smo ob večnih uspešnicah kot so Račke, Mi gremo pa na morje,…vsega pa vam ne povemo. Medtem je iz skupinskih prostorov odmevalo glasno navijanje ob nogometni tekmi. Jutrišnji dan je že pred nami, mi se veselimo novih delavnic in nočnega kopanja.
3. DAN
Danes je bilo naporno, saj smo večino dneva smo namenili naši najljubši dejavnosti – pripravi hrane. Pred zajtrkom smo se razgibali na jutranji telovadbi, kjer so se starejši otroci sprostili na jutranjem teku, mlajši pa so tekali za metuljčki, ki so se sladkali s sivkinim nektarjem ter opazovali veveričke. Dopoldansko kopanje smo si popestrili z raznimi vodnimi aktivnostmi, mlajši pa so z veseljem opazovali trajekt, ki je bil zasidran v zalivu. Po kosilu nam je podjetje Vigros pripravilo prijetno presenečenje in nas obdarilo s slastnimi sladoledi.
Sledila je kuharska delavnica, kjer so najmlajši pod vodstvom ga. Majde Jurše pripravili mini pice, starejšim pa je bila zaupana priprava skutine potice, orehove rolade ter po mnenju vseh, najboljše sladice na planetu: princeske. In ne, nismo vsega pojedli na enkrat. Nekaj sladice smo shranili za jutri. Po naporni pripravi jedi, so se mlajši sprostili na popoldanskem kopanju starejši pa v igranju košarke in odbojke. Po večerji smo se odpravili na večerno kopanje, izvedli še nekaj vodnih norčij, uživali v sončnem zahodu in pozdrav lune je napovedal zaključek sladkega dne.
p.s.: Komaj čakamo jutrišnjo sladico…
4. DAN
Jutranjo telovadbo, ki jo v sončnih dneh opravimo v družbi sončnih žarkov, smo danes zaradi prvih kapljic opravili v notranjih prostorih in ugotovili, da kjer je volja je tudi moč. Po zajtrku je bil organiziran turnir v košarki, nogometu in odbojki. Tokrat smo se skupine pomešale in mlajši so starejšim dokazali, da se moč skriva v majhnih flaškah, starejši pa so ugotovili, da so majhni nasprotniki prav tako zviti, kot so to nekoč bili sami. Druženje na športnih igriščih je tako povezalo starejše in mlajše udeležence rehabilitacijskega letovanja in kljub dežju, ki se je odločil, da nas bo malo osvežil, smo tekme speljali do konca in dežju dokazali, da nismo iz sladkorja. Ker smo oboji bili precej vzratjni – otroci in dež, smo se vseeno raje umaknili v notranje prostore in se družili s prijatelji ob družabnih igrah. Nekateri so dokončali svoje likovne izdelke, ustvarjali izdelke iz različnih materialov, kartali, se pomerili v twisterju – se pošteno razmigali ter se igrali “živi” Človek ne jezi se, kjer so figure zamenjali otroci – vsem je bil cilj le eden – pojesti čim več prijateljev.
Po obilnem kosilu je sledil zaslužen počitek, ki ga je večina udeležencev zamenjala za nadaljevanje družabnih iger, kasneje pa smo se ločeno v dveh skupinah udeležili predavanja zdravnice Martine Klemenak, ki nam je na zaminiv način približala nekaj dejstev glede celiakije ter odgovorila na vsa naša vprašanja v zvezi s celiakijo. Zaradi neporavnanih računov dopoldanskega druženja smo po predavanju dokončali začeto in rekli bobu bob. Dobili smo zmagovalce v različnih kategorijah družabnih iger ter si obljubili, da še nismo rekli zadnje. Z večerjo smo si povrnili nekaj energije, ki smo jo porabili na večernem kopanju v zaprtem bazenu, ki je prav tako primeren za vodne norije kot zunanji bazen in morje. Da pa gremo spat brez sladice pa tudi ne gre, zato smo si pred spanjem privoščili orehovo potico, ki smo jo pripravili včeraj. Nekateri so še zaplesali, drugi pa so si privoščili literaturni večer in prebirali pravljice.
p.s. ja, sladica je bila odlična … samo toliko 🙂
5. DAN
Nekateri dnevi so daljši od drugih. To je bil eden izmed njih. Nekaj je bilo v zraku, saj se je pot do zajtrka vlekla enkrat dlje kot po navadi. A prišli smo do njega in si zasluženo privoščili dobrote, ki so nas pričakale. Oboroženi do zob z malico in dobro voljo smo se odpravili na izlet v Škocjanske jame. Pred jamo nas je prijazno pozdravila geologinja in nas povabila na potovanje več tisoč let nazaj. Že ob vstopu v jamo smo dobili občutek, da smo se vrnili v preteklost in da smo del veliko večje zgodbe. Skozi pripovedovanje o raziskovanju starih raziskovalcev smo se seznanili z zgodovino in sedanjostjo jame in tako lahko z zaupanjem zremo v svetlo prihodnost varovane kraške lepote. Geologinja nas je tudi opomnila na pet škratov, ki živijo v jami – in sicer; tri poredne in dva pridna škrata. Pridni škratje so poskrbeli da smo varno potovali po jami, medtem ko so tisti ta poredni škratje nam poskušali ponagajati tako, da so pometali na ta zadnjo kakšnega otroka. Starejši in tisti, ki so jamo že videli so se odločili za pot v mesto in si tako ogledali stari del Kopra. Tako sta se dva avtobusa napotila proti mestu. Ogledali smo si stari del mesta, se ohladili s sladoledom ter nakupili spominke.
Ob prihodu nazaj nas je pričakalo pozno kosilo, po kosilu pa smo si privoščili počitek. V tem času nas je tudi obiskal tekmovalec Erik iz letošnje sezone resničnostnega šola Big Brother, s katerim smo se fotografirali in z nami je podelil nekaj spominov in podpisov. Sledila je pot na plažo in bazen kjer smo ponovili vse vodne norčije, ki smo si jih spomnili. Za večerno aktivnost smo se zakopali v svoje omare in poiskali vse kar lahko zvlečemo nase, saj nas je čakal ples z izborom najbolj odštekanega stila. Spodnjice na glavi, pisane nogavice na rokah, različna obutev, narobe oblečene krila,… so potrdila, da se znamo zabavati na najrazličnejše načine. Na koncu smo dobili zmagovalce in jim podelili priznanja in nagrade. Medtem so starejši nadaljevali z igranjem odbojke. Dan se še kar ni želel končati, saj smo pred spanjem kratek čas namenili dodatnem spoznavanju naših novih prijateljev, prebiranju pravljic in tkanju novih prijateljstev.
6. DAN
Mlajše skupine so bile deležne kraljevskega razvajanja. Uro za vstajanje ter zajtrk, ki jih je pričakal v igralnici našega doma, so prestavili na deveto uro. Ko so se pretegnili in odprli oči (brez tega, da bi se jim takoj zaprle) so uživali v zajtrku, ki so ga danes opravili kar v pižami.
Ker »Danes pa ne bomo nič sladkega,« ni rekel še nihče na rehabilitacijskem letovanju, so pridne prostovoljke pod navodili Maje v kuhinji pripravljale sladko presenečenje za naše rojstnodnevne slavljence. Ker ena ni nobena, so pripravile kar 4 torte.
Nadeli so si kape in se počesali (morda kdo), zavezali kravate in se slikali za spomin. Kako so bili lepi… Pojedli so kosilo in urco ali dve namenili popoldanskem počitku, da so si nabrali moči za prihajajoče izzive. Igre brez meja, so nas povezale kot še nikoli. Tako so se vsi – majhni in veliki podali na lov za jabolki, se ruvali na ramenih, vlekli vrv,…ostale zgodbe naj govorijo slike. Povrnili so si moči z malico, ki so jo tokrat pojedli v naravi na igrišču ter pozne popoldanske ure preživeli vsak po svoje: nekateri so se kopali, drugi igrali družabne igre, tretji prebirali prigode Zmajčka Bima, ta četrti pa so okrasili torte ter pripravili vse potrebno za praznovanje. Zbrali so se v dnevnem prostoru, ugasnili luči, prižgali pravi mali ognjemet ter zapeli Vse najboljše. Sledilo je druženje in sladkanje. Vsem našim slavljencem še enkrat vse najboljše in najlepše. Ko je padla tema pa so se starejše skupine odpravile na igrišče v naravo opazovat nebo in šteti utrinke. Nekaj jih je bilo ujetih in zaželeli so si…
p.s. torte več ni…ne prve, ne druge, ne tretje in ne četrte.
7. DAN
Kraljevsko razvajanje se je nadaljevalo, saj smo si privoščili dodatno uro lepotnega spanca. Po zajtrku je še sledilo skupinsko fotografiranje za spomin na poletne dni, ki nas bo grel do naslednjega snidenja. Najmlajši so dopoldanski čas preživeli na igralih, v čarobnem gozdu ter se sprehodili do gumijastega labirinta. Ko so se vrnili, so se lotili najbolj nezaželene igrice – pospravljanja sob. Vsa oblačila, ki niso bila od nikogar, smo zbrali, zložili in si jih ogledovali, dokler nismo ugotovili lastnika. Super zabavno.
Skupina starejših punc Piratk, se je pod mentorstvom vzgojiteljice Tanje lotila učenja eksperimentov, ki jih je kasneje samostojno izvedla. Ostale skupine so svoj dopoldanski čas preživele v bazenu in v morju, kjer je vzgojiteljica Katja organizirala, da je vsak, ki je prišel na plažo, po hitrem postopku pristal v morju. Po vodnih norčijah je sledilo kosilo in hiša eksperimentov.
Eksperimentirali smo z oljem, barvo, mlekom, poprom, vodo in detergentom. Ustvarili smo zanimive eksperimente, ki si jih lahko pogledate v foto-galeriji in jih ponovite doma. Po novo pridobljenih znanjih smo se lotili družabnih iger, skupina fantov Morskih konjičkov pa je pripravilo predstavo Kako raste goba. Po zasluženi večerji smo se udeležili zumbe, ki jo je organizirala naša vzgojiteljica Lucija. Pošteno so se razmigale, pretegnile in prepognile tudi starejše skupine v nogometu in odbojki. Eksperimente so izvajali tudi mlajši fantje s tetrapaki in plastenkami, ki so služile pokanju in izdelavi raketnih pogonov. Bilo je … mokro. Povsod. Pripravili smo sokove in spekli kokice ter pripravili kino na prostem. Ogledali smo si Malega princa in animirano risanko Domov ter se že povsem zaspani napotili naravnost v postelje.
8. DAN
Nedeljsko jutro se je pričelo z jutranjim pohodom, ki smo ga opravili okoli počitniškega kompleksa. Dopoldanske ure smo namenili ustvarjanju in kreiranju oblačil in modnih dodatkov za večerno predstavitev najbolj norih odprav. Do kosila smo rezali, šivali, lepili ter kombinirali različne materiale, barve in gumbke. Po kosilu so se starejši odločili, da bodo pekli palačinke. Pripravili so slastne ameriške palačinke. Pomazali smo jih s petimi različnimi vrstami marmelad in jih zmazali po večerji. Pred večerjo so se starejše skupine pomerile v odbojkarskem dvoboju, mlajši pa so obiskali Palčkovo deželo, kjer smo se igrali tihi telefon ter škratkom napisali in narisali svoje skrite želje. Uredili smo še zadnje malenkosti, se oblekli ter se odpravili na modno revijo, kjer so se predstavile skupine v svojih kreacijah. Morske zvezde so dobile že tretjo zmago ter se zmagoslavno posladkale. Najbolj aktivni so svoj dan zaključili s fitnesom in tekom, ostali pa so pred počitkom prebrali pravljico in odšli v deželo sanj.
P.s. palačink je bilo okoli 500
9. DAN
Dan se po jutru pozna – pravijo. Za jutranjo telovadbo smo se odločili, da bomo danes imeli malo daljši pohod. Pot nas je vodila okoli paviljona do morja in nazaj do jedilnice, kjer nas je pričakal zajtrk. Pot sploh ni bila dolga, je pa bila z napol zaprtimi očmi precej naporna. Dopoldan smo namenili spoznavanju različnih športov in sicer – razdelili smo se v štiri skupine in se raztezali s pomočjo joge; plesali na delavnici plesa, spoznali pravila ameriškega nogometa ter se pomerili v različici dvoranskega hokeja: floorball-a. Spoznavanje športnih kategorij je bilo zelo zanimivo saj se je marsikdo z določeno aktivnostjo seznanil prvič in vžgale so se prve iskrice.
Po napornem dopoldnevu nas je pričakalo kosilo. Po kosilu pa smo se odpravili kopat. Kot vedno smo ponovili vse vodne norčije, zmočili in poskušali potunkati voditelje – ponavljam: samo poskušali – starejši pa so si privoščili vožnjo s kajaki. Vsi izmučeni smo se namenili na večerjo, po večerji smo zaplesali zumbo, nato pa smo se udeležili predstave akrobatov, ki so nam pokazali dih jemajoče skoke, dvige in preobrate. Da so med nami pogumneži se je dokazalo, ko so povabili prostovoljce na oder. Kar nekaj otrok je zbralo pogum in ravnotežje (kar je najpomembnejše) ter se dvignilo v višave. In zazdelo se je, da občinstvo trepeta bolj kot tisti, ki je dosegal višave.
Naša želja in pričakovanja, da s letovanjem povežemo otroke katerim je skupna celiakija, se je izpolnila. Otroci so si za spomin risali posvetila, izmenjali naslove in telefonske številke. Nekaj pa prav gotovo velja: jutrišnji dan bomo namenili najpomembnejšim stvarem: prijateljem.
p.s. Dan se res po jutru pozna. Se beremo jutri in vidimo pojutrišnjem.
10. DAN
Da se približuje konec našega druženja na Debelem rtiču, je bilo čutiti vse povsod: ob pogledu na razmetane sobe; kovčkih, ki ležijo sredi hodnika oblačila nekako ne najdejo poti vanj; najbolj pa v naših srcih. In ja, prav tu – v našem srcu se je zapisalo naše druženje, novi prijatelji, smeh in solze, druženje in veselje. In v objemih, ki smo si jih podarili se je čutilo skorajšnje slovo. Skupaj smo se odpravili na zajtrk, da smo si nabrali moči za še zadnje podvige. Čakalo nas je pakiranje, iskanje brisač, kopalk, majčk, hlačk, nogavic, še celo kakšne ščetke so tekom 11 dnevnega letovanja uspele uiti neznano kam. Druženje smo nadaljevali ob bazenu in na plaži vse do kosila.
Po kosilu je sledil krst vzgojiteljev, kjer so novi vzgojitelji morali prehoditi trnovo pot, da so bili sprejeti med elito vzgojiteljev letovanja na Debelem rtiču. Sešiti so si morali kopalke, s prekritimi očimi nalakirati nohte prijatelju ter spiti čaroben napitek. Na koncu še zapriseči, da bodo razvajali otroke ter častili stare vzgojitelje in skočiti v morje. Novo pečeni vzgojitelji so se zahvalili starim za sprejetje medse ter jih presenetili z vodnimi baloni. Bilo je prav prisrčno, ko niso vedeli kaj jih je doletelo. Po zabavnem druženju smo končali s pakiranjem, se še malo družili, privoščili sladoled ter imeli našo zadnjo skupno večerjo. Po večerji smo se zbrali v skupnem prostoru kjer so udeleženci letovanja prejeli vrečke presenečenja. S pomočjo sponzorjev smo med otroke razdelili razne revije, križanke, hrano in pijačo in pripomočke za osebno higieno ter česar smo se najbolj razveselili – sladkih piškotov. Čas pred spanjem smo preživeli zabavno in sproščujoče ob pogovorih in prebiranju pravljic, ko sta nas obiskali pedagoška vodja Maja in Metka, ki sta nam čestitali ob uspešno zaključenem letovanju, podarili skrite zaklade ter nas povabili, da se vidimo spet naslednje leto. Zaželeli smo si sladke sanje ter zaspali s pričakovanjem jutrišnjega dne.
11. DAN
Vse “lušno” se enkrat konča. Tako se je končalo tudi naše skupno druženje na Debelem rtiču. Dnevi so minevali prehitro in naenkrat so bili kovčki polni spominov, nasmehov in doživetij. Prebudili smo se v čudovito jutro ter se odpravili na zajtrk. Spakirali še zadnje objeme, poljubčke in si obljubili, da se vidimo naslednje leto. Postajališča so bila polna pristnih objemov staršev in prijateljev, organizatorji pa smo bili veseli in ponosni na doseženo: stkali smo nova prijateljstva in med otroki iz cele Slovenije, preživeli čarobnih enajst dni letovanja ter si pridobili neprecenljive izkušnje. Bilo je vredno vsakega koraka, vsake minute in vsake slaščice. Vredno je bilo prav vsega.
Dragi starši, hvala da ste nam v varstvo zaupali vaše zaklade in nam omogočili, da smo del življenja vaših otrok. Iskrena hvala vam. Hvala vam, dragi otroci, da smo smeli biti vaši “starši” enajst dni in da smo postali vaši prijatelji.
Hvala vam.
Za vas sem pisala Barbara Muhič.