Izlet v Olimje – Mednarodni dan celiakije
V soboto 16.05.2009, ob mednarodnem dnevu celiakije, smo se člani SDC podružnice za Podravje zbrali zgodaj zjutraj na parkirišču pred Rutarjem. Odpravili smo se na celodnevni izlet v Olimje. Naša predsednica ga. Darja Finžgar je prisrčno pozdravila vse zbrane in kratko razložila pot, ki nas je vodila ta dan.
Vreme nam je bilo naklonjeno in prvi sončni žarki so nas dodobra segreli pri prvi postojanki v Deželi pravljic in domišljije. Prav te so se najbolj razveselili naši najmlajši, ko so občudovali junake pravljic in zgodb. Obiskala nas je tudi prava čarovnica, ki nam je pričarala veliko dobre volje. Vodja dežele nam je razložil kako so liki nastajali, da vse skupaj na naraven način poganja voda in nam na koncu predstavil življenje Korenčkovih izpred sto let, ko še ni bilo elektrike in vsega današnjega udobje.
Sprehod po gozdu nam je prebudil lačne želodčke in marsikdo od zbranih se je veselil sladke malice, ki smo si jo privoščili v Čokoladnici Olimje. Lastnik nam je na kratko razložil nastanek in razvoj čokoladnice, izvor in obdelavo kakavovca, do same čokolade. Proizvodnje si zaradi današnjih higienskih predpisov nismo smeli ogledati smo pa dobili priložnostno sladko darilce.
Pot nas je vodila do sosednjega minoritskega samostana kjer nas je pričakal eden od šestih patrov in bratov, ki so tudi skrbniki le-tega. Okoli samostana smo si ogledali bujen in raznolik zeliščni vrt, iz katerega menihi pripravljajo odlična domača zdravila za odpravljanje raznovrstnih bolečin in tegob. Ob vsaki zeli je tudi tablica z napisom kaj predstavlja. Pater nas je odpeljal v cerkev sv. Marije Vnebozete, nam razložil zelo razgibano zgodovino nastanka in življenja samostana, cerkve in lekarne, po kateri je še posebej znan ta konec Slovenije. Prav posebno zdravilo, po katerem slovijo daleč naokrog, so Patrove kapljice, sestavljene iz 28 različnih zelišč.
Malo večji in manjši »otroci« so se v Olimju posladkali še z domačim sladoledom. Ura se je bližala poldnevu in čas je bil za vožnjo proti domačiji Juršetovih na Sladko goro. Avtobus smo pustili pri cerkvi, ki je mimogrede tudi zelo znana romarska pot, in se peš odpravili do domačije. Tako, da smo si polno obložene mize za kosilo pošteno zaslužili. Na vrhu nas je pričakala dobrosrčna in vedno nasmejana gospodinja ga. Majda Jurše, nas postregla z aperitivom in kaj hitro smo praznili krožnike. Otroci so se medsebojno čisto razigrali, prostora za igro je bilo več kot dovolj, saj smo se nahajali na vrhu »goric« med bujno naravo in gozdovi.
Da bi dan popolnoma izkoristili, smo se dogovorili z gospo Majdo za izvedbo delavnice peke brezglutenskih kvašenih izdelkov. Kuhinja je bila skoraj premajhna za vse dela željne roke. Pridni del ženskega občestva je hitro sledil navodilom »šefice« in testo je pridno vzhajalo. Ni trajalo dolgo in že je dišalo po toplih štručkah, okroglih bombetkah posutih z makom in semeni, zeliščnih kruhkih, sirovih štručkah, žemljicah, sirovi potici in otrokom najljubših picah. Moški pa so ta čas čuvali male nadobudneže, obiskali vinsko klet, »obračali žar« in poskušali dobro vinsko kapljico.
Prehitro je minil dan in že je bil čas povratka proti domu. Polni novih izkušenj, poznanstev, odlične hrane in kar utrujeni smo »popadali« na avtobus in v večernih urah prispeli v Maribor. Izlet je bil poln novih vtisov.
Odziv naših članov je bil lep, zbranih nas je bilo skoraj 40. Mnenja o izletu so bila lepa in nam je dobra motivacije še za kakšnega izpeljanega v tem letu, ker je taka medsebojna samopomoč najboljše zdravilo za premagovanje vsakodnevnih težav, ki jih srečujemo oboleli za celiakijo.
