Preskoči na vsebino Skip to main navigation Skip to footer

Izlet v občino Šmarje pri Jelšah

V zgodnjih jutranjih urah smo se člani in spremljevalci odpravili proti občini Šmarje pri Jelšah. Naše druženje je potekalo pod motom: V DRUŽBI SE RADOST PODVOJI. Prijetno druženje, katerega smo se že dolgo veselili, je spremljalo tudi lepo vreme in spreten šofer, ki je elegantno prevozil ovinkasto cesto vse do cilja – Šmarje pri Jelšah. Na cilju nas je že čakala vodička, ki nas je popeljala po kalvariji do cerkve Sv. Roka. Kalvarija (zgrajena med leti 1743 in 1753) je vijugasta pot med 14-imi kapelami, katera se zaključi z božjim grobom. Povzpeli smo se do vrha, kjer je krasna cerkev Sv. Roka (le-ta je iz leta 1646). Na vrhu smo imeli priložnost, da se ozremo po ˝dolini šmarješki˝, ob tem prečudovitem razgledu smo se strinjali z besedami cesarja Franca Jožefa, ki je ob pogledu na dolino dejal: »Poglejte to lepoto rajsko. Malo je takih v mojem cesarstvu.« Zvoki orgel so nas zvabili tudi v notranjost cerkve, kjer smo si lahko ogledali freske in orgle, na katere je zaigral tudi naš vsestranski šofer. Po ogledu cerkve smo si privoščili (zasluženo) malico iz nahrbtnika in mirno uživali v razgledu (na Boč, Donačko Goro, Hrvaško, itd.).

Potem smo se vrnili do avtobusa in nadaljevali pot do Sedovške domačije, katera leži na Sedovškem hribu. Domačija, ki se trenutno še obnavlja, je iz začetka 19.stol. in je po sestavi pravi muzej na prostem. Sedovška domačija je sestavljena iz stanovanjske hiše, v njeni neposredni bližini pa so: gospodarsko poslopje z vodnjakom (in eno z kozolcem), kovačnica, svinjak, gostilna in kapelica. V bližini je tudi kamnolom iz katerega so uporabljali kamen pri zidavi kapel na kalvariji in cerkve Sv. Roka. Gospodar domačije nas je povabil v hladno klet, kjer smo nazdravili z dobro kapljico in prisluhnili legendi o Babnem vinu.

Pot smo nadaljevali nazaj skozi Šmarje pri Jelšah, kjer smo se poslovili od vodičke, in se odpeljali naprej proti Sladki gori. Na poti do Sladke gore smo se peljali tudi skozi kraj Lemberg, kjer smo pogledali, če res raste na strehi cerkve trava kot pravi legenda o biku. V Lembergu so tudi razvaline gradu iz 12.stol. Tega dne smo slišali veliko legend o ljudeh, ki so nekoč živeli in trdo delali na teh gričevnatih krajih, ki se razprostirajo na vse strani. Tako smo tudi na Sladki Gori slišali legendo o čudežih in nastanku cerkve, ki je danes pravo romarsko središče. Cerkev leži na sredi vinogradniških gričev tako, da smo imeli tudi tu lep razgled. Po ogledu smo se odpravili peš na bližnji grič, kjer nas je družina Jurše pričakala z brez-glutenskim kosilom. Pridružila se nam je tudi družina iz celjske podružnice. V domači kleti pri družini Jurše pa smo postavili piko na i našemu izletu, kajti v kleti smo imeli možnost degustacije različnih vin in žganja iz domače proizvodnje.

Ker se je dan že nagibal koncu, smo se počasi odpravili domov. Na avtobusu smo še malo obujali prijetna doživetja, potem pa že kovali načrte – kam nas bo nesla pot naslednjo leto.